"Zaradi politike Evropske unije na podrocju varnosti in zdravja pri delu so imele razlicne drzave clanice konkretne koristi. Zlasti Okvirna direktiva iz leta 1989 je sprozila nov zagon. Vendar pa polozaj ni povsod enako dober. Potencial, ki ga daje politika Skupnosti, ni v celoti izkoriscen, kajti v sistemih preventivnih ukrepov so ?e vedno obzalovanja vredne pomanjkljivosti. Tudi zaradi druzbenega in tehnolo?kega razvoja so se spremenili nekateri delovni pogoji, in sicer na podrocju, kjer si prizadevamo za preventivno politiko.
Nekatera tveganja se lahko zmanj?ajo, medtem ko se druga povecajo. Zato je nujno potrebno politiko redno preverjati, posledica tega pa morajo biti kakr?ne koli potrebne spremembe v zakonodajnem okviru.
Ko je bila na referendumu v Franciji in na Nizozemskem evropska ustava zavrnjena, so politicni konservativci pomen tega glasovanja razlagali po svoje, in sicer tako, da so trdili, da je to javna zavrnitev Evrope, ki se s svojimi zakoni prevec vme?ava v vse vidike vsakodnevnega zivljenja. Zavzeli so se za to, da bi evropsko zakonodajo na razlicnih podrocjih iznicili. Vendar pa gre za popaceno sliko. Nezaupanje vseprisotni birokraciji ni isto kot prepricanje o goli sebicnosti.
To, kar ljudje pricakujejo od delovnega mesta in okolja, je, da bi Skupnost v vecji meri in bolj?e poskrbela za bolj usklajene pogoje za zivljenje in delo v Evropi. ..."

Support: Digital;Paper